V Sloveniji je bilo v letu 2024  29 % otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 0-20 µg PM₁₀/m³  in 71% otrok (0-14 let) izpostavljenih koncentracijam 21-30 µg/m³, v večjih mestih. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM₁₀ pod 26 µg/m³. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 približno 2 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM_10/ m³, v letu 2019 pa kar 53 %, k sreči so se koncentracije v letu 2023 znižale, nekoliko pa so se dvignile leta 2024.

V obdobju 1950–2024 je opažen trend naraščanja letne najvišje temperature in letne najnižje temperature zraka. Narašča število vročih dni – z najvišjo temperaturo nad 30 °C, opažamo tudi večjo pogostost zelo vročih dni – z najvišjo temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Leta 2022 je bil z 80 vročimi dnevi v Biljah dosežen slovenski rekord v njihovem številu.

Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, mnogo bolj kot temperatura, posebej zaskrbljujoči pa so ekstremni padavinski dogodki (nevihte z nalivi, toča) in suše. V zadnjih dveh desetletjih opažamo tako hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, kot obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega v obdobju 1950–2022 kažeta upad.

Leta 2023 je bilo na slovenski trg danih okoli 182 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega kar 99 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke). V Sloveniji je leta 2023 potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk znašala 85 vrečk na prebivalca.  Istega leta je bilo na slovenski trg danih 145,9 milijonov kosov posod za živila za enkratno uporabo izdelanih v celoti ali delno iz plastike in 174,4 milijonov kosov lončkov za pijačo za enkratno uporabo izdelanih v celoti ali delno iz plastike.

V obdobju 2003-2024 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni mesti v Kopru in Novi Gorici Grčna poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.