Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo 17,4 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (62,1 %), sledijo travinje (13,5 %) in njive (10,5 %). Obseg pozidanih površin na VVO se povečuje, zmanjšan obseg njiv in večji delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč pa nakazujeta na pozitivne spremembe v smeri ekstenzifikacije rabe.

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2022 je količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 21,3 m³/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev, prevladovala je odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja, več je tudi odmrlih dreves, debelejših od 50 cm. p.

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko  je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko.