Indeks naklonjenosti energetski učinkovitosti stavb med lastniki enodružinskih hiš znaša 46 (na lestvici od 0 do 100), kar kaže na neizkoriščen potencial za izboljšave. Analiza razkriva, da je trg razdeljen: približno petina gospodinjstev je povsem pasivna, saj živijo v energetsko potratnih domovih in o prenovi ne razmišljajo. Večina preostalih pa je že na poti k večji učinkovitosti – bodisi o prenovi aktivno razmišljajo ali pa so že posodobili posamezne elemente, kot so okna, fasada ali streha.

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2023 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀), delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2023 zmanjšali za 26 %, 36 % in 11 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

V letu 2023 je 97,4 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2024 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,0 % od leta 2005 pa za 15,7 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2023 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanemu nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.