Leta 2022 se je število zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev povečalo za 4,2 %. Delež zaposlenih v tem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se v zadnjih letih ne spreminja veliko. Cilja usmeritev Slovenije je povečanje števila zelenih delovnih mest, ciljna vrednost pa ni zastavljena. Za primerjavo stanja v Sloveniji s stanjem v EU se spremlja spremembe glede na preteklo leto.

V letu 2023 se je delež OVE v prometu, po občutnem padcu v letu 2022, ponovno povečal in je znašal 10 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2023 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,7 odstotnih točk.

Od leta 2012 do leta 2023 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 78,5 %. Skoraj dve tretjini tega povečanja, 51,2 %, sta bili doseženi v zadnjih štirih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja indikativnih ciljev do leta 2030, zastavljenih v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2023 opazno izboljšala, saj je bila leta 2023 za 43 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja paprija, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Slovenija je v zadnjem desetletju močno izboljšala indeks eko-inovacij, predvsem zaradi rasti znanstvenih publikacij, vendar še vedno ostaja nekoliko pod povprečjem EU, saj se je zmanjšalo število patentov in izvoz okoljskega blaga ter storitev. Kljub napredku je razkorak z EU v letu 2024 predstavljal 4,7 %.

Indeks vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.