Kakovost zraka v slovenskih mestih se izboljšuje, vendar je zrak še zmeraj prekomerno onesnažen predvsem z NO₂ in z delci PM₁₀. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016  ponovno poslabšala, med pandemijo izboljšala in po njej spet poslabšala. Dobra novica je, da podatki kažejo na trend izboljševanja.

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, v Sloveniji že dalj časa doživlja rast – od osamosvojitve se je podvojilo. Med leti 2008 in 2015 je lastništvo osebnih avtomobilov v Sloveniji zaradi gospodarske recesije raslo nekoliko počasneje, od leta 2015 pa rast spet intenzivnejša. Izjema sta bili pandemični leti 2020 in 2021. Stopnja motorizacije (izražena v številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev) v Sloveniji presega povprečno stopnjo motorizacije v EU, hkrati pa presega tudi vrednosti v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kot 2,5 krat. Po pandemičnem zastoju se je obseg vrnil na prejšnje vrednosti. Rast blagovnega prometa in prevoza je v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira.

Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke, se znižuje, delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), zavrženih med mešane komunalne odpadke, pa je zelo nizek (okoli 0,02 %) in se z leti bistveno ne spreminja. Po drugi strani se povečuje količina ločeno zbrane OEEO. V Sloveniji je bilo leta 2022 ločeno zbrane skoraj 15.500 ton OEEO, kar je za 7 % več kot leta 2019.

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (59,0 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (34,7 %) in električna energija (3,7 %). Poraba plinskega olja se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Na porabo električne energije za skladiščenje vpliva predvsem količina pridelanega sadja. Pri neposredni porabi energije v letu 2022 izstopa Nizozemska, predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov, sledi ji Belgija.