Skupno gledano podatki potrjujejo jasno razporeditev zalog ogljika glede na rabo: organska/pozamočvirjena tla in rabe s stalno pokrovnostjo (barjanski travniki, trajni travniki, drevesno-grmovna vegetacija) dosegajo najvišje zaloge (približno 105–190 t/ha, z barjami na vrhu), sledijo ekstenzivni sadovnjaki (okrog 100 t/ha), medtem ko intenzivni sadovnjaki in vinogradi ostajajo v nižjem razponu (približno 59–94 t/ha). Njive so na srednji ravni, a z znaki povečevanja po letu 2020 (113,3 t/ha). Upoštevati je treba, da so nekateri segmenti (npr.

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2024 zmanjšala za 41 %. Za 45 %  se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P₂O₅, K₂O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 25 kg P₂O₅ in 30 kg K₂O. V obdobju 2014-2023 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (58 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha).

Skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih 30 letih zmanjšala za skoraj dve tretjini — z 2.031 ton v letu 1992 na 733 ton v letu 2024. Hkrati se je zmanjšala tudi intenzivnost - poraba na hektar obdelovalnih zemljišč. S povprečnih 6,57 kg/ha v obdobju 2000–2010 je skupna poraba FFS na hektar njivskih površin in trajnih nasadov v letu 2024 znašala le še 3,63 kg/ha.

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2023 povečale iz 2.400 ha na 54.602 ha oziroma iz 0,5 % na 11,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2023: 78 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva.

Okužbe s hrano ali črevesne nalezljive bolezni (ČNB) ostajajo pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in tudi globalno. Incidenco okužb s hrano oziroma ČNB v Sloveniji podobno kot v drugih državah ocenjujemo na osnovi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni.