V Sloveniji se v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo višje izdatke in tudi večji vpliv na okolje. Večina gospodinjstev poseduje vse običajne gospodinjske aparate (npr. pralni stroj, hladilnik itd.) in se v zadnjih letih hitro opremlja z novimi; tako poraba električne energije ne upada ampak rahlo narašča. Sicer gre največ elektrike za ogrevanje prostorov in vode ter kuhanje. Povečala se je tudi poraba elektrike za hlajenje, zmanjšala pa za razsvetljavo.

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, kar je podobno izdatkom v EU.  Ob tem so največ, petino porabe gospodinjstev obsegali izdatki za prevoz. Energetska revščina je prisotna v približno 7 % gospodinjstev, kar je okrog 62.000 gospodinjstev oziroma 102.000 prebivalcev. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti onesnaževal v zrak (zlasti s CO2, HFC, NMVOC, CO in prašnimi delci) in od vseh dejavnosti plačujejo največ okoljskih davkov.

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V EU je bilo leta 2019 5,7 odstotkov prebivalcev, ki so zboleli za astmo, v Sloveniji pa 4,8 %. V obdobju 2018-2022 je po številu bolnišničnih obravnav zaradi astme močno izstopala občina Kostel. Otroci, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi astme, so bili v letu 2023 največkrat stari od 5 do 9 let. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zunanjega zraka z delci PM₁₀,PM_2.5 in ozonom ter razvojem astme pri otrocih.

Vročinski valovi pomembno vplivajo na zdravje prebivalcev, saj lahko povzročijo povečano umrljivost. Najbolj ranljive skupine vključujejo starejše ljudi in bolnike s kroničnimi obolenji, kot so srčno-žilna obolenja, dihalna obolenja, duševne bolezni, sladkorna bolezen in debelost. Analiza povezanosti med vročinskimi valovi in zvečanim oziroma zmanjšanim številom umrlih (časovni niz od leta 2020 do leta 2022) je bila izvedena po diagnozah (vsi vzroki, bolezni obtočil), spolu in starostni skupini (vse starostne skupine in stari 75 let in več).

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na nekaterih merilnih mestih mestnega ozadja (Koper, Nova Gorica Grčna) in na višje ležečem merilnem mestu Otlica. Dolgoročni cilji za varovanje zdravja so preseženi na vseh merilnih mestih. Tudi opozorilna vrednost je v zadnjih letih presežena le na Primorskem in v višjih legah - Otlica. Na območju Primorske in na višje ležečih merilnih mestih beležimo najvišje ravni ozona zaradi ugodnejšega vremena in prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije.