KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Kljub temu, da se je izobrazbena raven na slovenskih kmetijskih gospodarstvih v obdobju 2000-2020 precej izboljšala, je še vedno precej neugodna. Še vedno ima več kot polovica gospodarjev zgolj praktične izkušnje za delo v kmetijstvu. V vseh starostnih razredih se povečuje število gospodarjev, ki imajo zaključeno eno od oblik formalne kmetijske izobrazbe.

Good

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2024 znašali -4.452 kt CO2 ekv, kar pomeni, da je bil sektor neto ponor. V primerjavi z letom 2005 je bila velikost neto ponora manjša za 41 %, predvsem zaradi posledic naravnih motenj v gozdovih in povečanega obsega poseka v preteklem desetletju. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2025 zmanjšal za približno 13 % glede na leto 2024, delež sanitarnega poseka pa je ostal visok in je znašal okoli 32 % skupnega evidentiranega poseka.

Bad

Specifični izpusti CO₂ novih osebnih vozil so leta 2024 znašali 127 g CO₂/km, leta 2025 pa so se zmanjšali na 117 g CO₂/km. K zmanjšanju je pomembno prispevalo povečanje deleža električnih osebnih vozil. Kljub temu ciljna vrednost za obdobje 2025–2029, ki znaša 93,6 g CO₂/km, še ni bila dosežena.

Leta 2024 so povprečni CO₂ izpusti vseh osebnih vozil znašali 157,5 g CO₂/km in so se glede na leto 2023 le minimalno spremenili. Ciljna vrednost za leto 2020, določena pri 152 g CO₂/km, tako še vedno ni bila dosežena.

Bad

V letu 2024 se je delež OVE v prometu, po povečanju v letu 2023, ponovno zmanjšal in je znašal 9,2 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2024 iz Posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024) zaostal za 1,6 odstotnih točk.

Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.

Good

Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2023 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 3,2 % na leto. V letu 2024 se je intenzivnost prvič po letu 2016 povečala, in sicer za 2,1 %. Leta 2024 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 15 % točk manj kot leta 2005.