V letu 2022 je 97,5 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2023 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,8 % od leta 2005 pa za 15,6 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Uvajanje novih tehnologij z namenom zmanjševanja izpustov iz prometa se je v zadnjem obdobju (2013-2023), tako v Sloveniji kot tudi v evropskih državah, močno povečalo med vsemi kategorijami vozil. Nove tehnologije se najhitreje uvajajo pri avtomobilih na dizelski pogon. Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov je v Sloveniji in v evropskih državah v najmanjši meri prisotno med mopedi in motocikli. V Sloveniji izstopa visok delež mestnih avtobusov ter težkih tovornih vozil, ki uporabljajo naprednejše, okolju prijaznejše tehnologije.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz prometa so se v Sloveniji med leti 1986 - 2022 skoraj potrojili.  Tudi v EU izpusti TGP iz prometa v povprečju presegajo gospodarsko rast, vendar bistveno manj kot v Sloveniji; v obdobju 1990-2022 so v EU-28 narasli za skoraj četrtino. Glavni vir TGP je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov TGP iz prometa. Večinski delež, ki ga imajo v Sloveniji izpusti iz prometa v skupnih izpustih TGP in premalo učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje, otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti.

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, v Sloveniji že dalj časa doživlja rast – od osamosvojitve se je podvojilo. Med leti 2008 in 2015 je lastništvo osebnih avtomobilov v Sloveniji zaradi gospodarske recesije raslo nekoliko počasneje, od leta 2015 pa rast spet intenzivnejša. Izjema sta bili pandemični leti 2020 in 2021. Stopnja motorizacije (izražena v številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev) v Sloveniji presega povprečno stopnjo motorizacije v EU, hkrati pa presega tudi vrednosti v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.

Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke, se znižuje, delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), zavrženih med mešane komunalne odpadke, pa je zelo nizek (okoli 0,02 %) in se z leti bistveno ne spreminja. Po drugi strani se povečuje količina ločeno zbrane OEEO. V Sloveniji je bilo leta 2022 ločeno zbrane skoraj 15.500 ton OEEO, kar je za 7 % več kot leta 2019.