Skupno število registriranih sort (vpisane v sortno listo RS) se je pri strnih žitih, koruzi in krompirju od leta 2011 zmanjšalo, v istem obdobju se je povečalo število sort oljnic, tudi na račun domačih sort, ki so vpisane kot ohranjevalne sorte. Število drugih skupin poljščin je ostalo na podobni ravni. Pri rži in ovsu je delež petih v pridelavi najbolj razširjenih sort 100 %. Pri drugih poljščinah se deleži petih najbolj razširjenih sort pri posamezni vrsti gibljejo od 25 % pri koruzi in krompirju do 90 % pri tritikali.

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2022 povečale iz 2.400 ha na 53.202 ha oziroma iz 0,5 % na 11,1 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2022: 79 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva.

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 14 od skupno 15 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 13 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v Sloveniji postopoma podaljšuje, tako za moške kot za ženske. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je nekoliko višja za ženske kot za moške. Zabeležena je daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zahodni Sloveniji. Pričakovana življenjska doba je v letu 2021 ob rojstvu za ženske v Sloveniji 83,8 leta za moške pa 77,7 leta, v povprečju je v Sloveniji 80,7, v EU 80,1.

Evidenca potencialno onesnaženih območij (POO) v Sloveniji od leta 2022 vključuje 671 lokacij, ki zaradi svoje pretekle ali sedanje dejavnosti predstavljajo potencialen vir onesnaženja. Z vzpostavitvijo prve evidenčne baze je Slovenija naredila prvega od šestih korakov sistemskega upravljanja in spremljanja onesnaženih območij. Raziskava stopnje občutljivosti okolja in ogroženosti človekovega zdravja ob morebitnem onesnaženju je pokazala, da je prednostna obravnava nujna na 35 POO, zelo potrebna pa na 196 POO.