Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V obdobju od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (201), sledijo kapljični izbruhi (147) in izbruhi povzročeni s hrano (20). V letu 2019 je bil prijavljen izbruh monofazne S. Typhimurium, ki je zajel več zdravstvenih regij. V izbruhu izvor okužbe ni bil ugotovljen.

Neutral

Do leta 2021 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 255 GWh, izpustov CO2 pa za 63 kt. Vrednosti obeh kazalcev sta s tem še vedno zaostajali za letnima ciljnima vrednostima za leto 2020. Zaostanek je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v letih 2016 in 2017. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 33 GWh, izpustov CO2 pa za 7,4 kt, s čimer kumulativni prihranek energije še vedno ni dosegel ciljne vrednosti za leto 2020.

Good

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Neutral

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.

Good

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2022 je količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 21,3 m3/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev, prevladovala je odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja, več je tudi odmrlih dreves, debelejših od 50 cm. p.

Good

Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.