V letu 2023 je 97,4 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2024 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,0 % od leta 2005 pa za 15,7 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2023 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanemu nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Izpusti onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2023 prispeval kar 40 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2023 zmanjšali za 71 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 76 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2023 zmanjšali za 51 %.

V Sloveniji je bilo leta 2023 na 10 odlagališčih nenevarnih odpadkov odloženih nekaj več kot 106.000 ton komunalnih odpadkov, leto pred tem pa nekaj več kot 90.000 ton. Več odloženih komunalnih odpadkov leta 2023 je posledica obsežnih poplav, ki so prizadele Slovenijo tega leta poleti.

Delež odloženih komunalnih odpadkov na ravni EU je leta 2023 znašal 22 % nastalih komunalnih odpadkov. Med države, v katerih je bilo odloženih več kot polovica nastalih komunalnih odpadkov, sodijo Grčija, Romunija, Malta, Ciper, Portugalska, Madžarska, in Bolgarija.

V Sloveniji je leta 2023 nastalo nekaj več kot 1,1 milijon ton komunalnih odpadkov, kar je 7 % več kot leto prej, od tega jih je bilo 69 % zbranih ločeno. 26 % od vseh nastalih komunalnih odpadkov je predstavljala odpadna embalaža. Leta 2023 je v Sloveniji nastalo skoraj 294.000 ton odpadne embalaže, od tega je bilo za več kot petino odpadne plastične embalaže.