Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2023 predstavljala 247 €/toe, kar je za 4 % več kot leto prej, a še vedno 17 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2023. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2023 za 3,6 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost.

Leta 2023 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih 87,7 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2023 21,2 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,5, glede na leto 2016 pa za 5,5 odstotnih točk. Indikativna letna vrednost iz NEPN 2020 je bila dosežena, iz NEPN 2024 pa ne.

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so za leto 2023 znašali 166 gCO₂/kWh. V obdobju 1992–2023 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 62,4 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2023 v Sloveniji nižja za 19,8 %.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2023 opazno izboljšala, saj je bila leta 2023 za 43 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja paprija, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

S povečevanjem deleža električnih osebnih vozil so se izpusti CO₂ v letih 2022 in 2023 zmanjšali, v letu 2024 pa zaradi znižanja deleža nekoliko povečali v primerjavi z letom prej. Zaostanek za ciljno vrednostjo je skoraj 34-odstoten.

Povprečni izpusti vseh osebnih vozil so se v letu 2022 v primerjavi z letom prej povečali. V letu 2023 so se povprečni izpusti zmanjšali nazaj na približno raven iz leta 2021. Ciljne vrednosti niso bile dosežene.