KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Indeks srečnega planeta (HPI) države razvršča po tem, kako učinkovito zagotavljajo svojim prebivalcem pogoje, da živijo dolgo in srečno življenje brez pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Slovenija se  je glede na HPI v letu 2019 uvrstila na 53. mesto na svetu (izmed 152. držav, vključenih v izračun) in na 12. mesto med državami EU-27 in Združenim kraljestvom.  Kljub temu, da se je v Sloveniji med letoma 2016 in 2019 ekološki odtis na prebivalca povečal, pa se je vrednost HPI povečala iz 44,5 na 47,9.

Neutral

Skupno gledano podatki potrjujejo jasno razporeditev zalog ogljika glede na rabo: organska/pozamočvirjena tla in rabe s stalno pokrovnostjo (barjanski travniki, trajni travniki, drevesno-grmovna vegetacija) dosegajo najvišje zaloge (približno 105–190 t/ha, z barjami na vrhu), sledijo ekstenzivni sadovnjaki (okrog 100 t/ha), medtem ko intenzivni sadovnjaki in vinogradi ostajajo v nižjem razponu (približno 59–94 t/ha). Njive so na srednji ravni, a z znaki povečevanja po letu 2020 (113,3 t/ha). Upoštevati je treba, da so nekateri segmenti (npr.

Neutral

Skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih 30 letih zmanjšala za skoraj dve tretjini — z 2.031 ton v letu 1992 na 733 ton v letu 2024. Hkrati se je zmanjšala tudi intenzivnost - poraba na hektar obdelovalnih zemljišč. S povprečnih 6,57 kg/ha v obdobju 2000–2010 je skupna poraba FFS na hektar njivskih površin in trajnih nasadov v letu 2024 znašala le še 3,63 kg/ha.

Good

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2024 zmanjšala za 41 %. Za 45 %  se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 25 kg P2O5 in 30 kg K2O. V obdobju 2014-2023 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (58 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha).

Bad

Okužbe s hrano ali črevesne nalezljive bolezni (ČNB) ostajajo pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in tudi globalno. Incidenco okužb s hrano oziroma ČNB v Sloveniji podobno kot v drugih državah ocenjujemo na osnovi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni.

Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju od 2014-2024 prijavljeni 1-2 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2015, 2017-2020 in v letu 2023-2024, ko prijav ni bilo. Zadnja prijava je bila zabeležena v letu 2022, in sicer v savinjski regiji. Izbruh je povzročil norovirus genotipa GII.6. Skupno je zbolelo 94 oseb, od tega sta bili dve osebi hospitalizirani. V obdobju 20142024 se je število obolelih gibalo 3-405.