Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.

Neutral

Najbolj rodovitna kmetijska tla se v Sloveniji večinoma nahajajo na območjih, ki so s stališča izpiranja nitratov v podzemne vode najbolj ranljiva. To so predvsem območja vodnih teles podzemnih voda Krške, Dravske in Murske kotline, kjer v podzemni vodi ugotavljamo presežene koncentracije nitratov. Za ta območja so pretežno značilna plitva tla do globine 50 cm ter velik delež njiv v strukturi rabe tal, kar neugodno vpliva na nevarnost onesnaženja podzemnih voda z nitrati iz kmetijstva.

Neutral

Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost. Med številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami se številčnost mnogih zmanjšuje in obstaja možnost, da izumrejo, so ogrožene. Na rdečem seznamu ogroženih vrst v Sloveniji je, na primer, več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev.

Neutral

Predelamo le polovico gradbenih odpadkov, medtem ko potreba po naravnih mineralnih surovinah narašča.

Bad

Skupne emisije predhodnikov ozona (NOx, NMVOC, CO, CH4) so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 14 %, emisije iz energetskih virov pa za 17 %. Leta 2005 so znašale 124,38 kt. Energetski viri so prispevali 85 %. Največ so se zmanjšali izpusti iz prometa (19 %) zaradi uvajanja strožjih zahtev za izpuste iz vozil, ki kljub temu še vedno predstavlja glavni vir emisij. Cilji so določeni za emisije NMVOC in NOx za leto 2010, za CH4 pa v okviru Kjotskega protokola za obdobje 2008-2012.

Neutral

Skupne emisije snovi, ki povzročajo zakisovanje (SO2, NOx, NH3), so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 59 %, emisije iz energetskih virov pa za 66 %. Leta 2005 so znašale 3.635 kt. Energetski viri so prispevali 70 %. Največ so se zmanjšale emisije iz transformacij (74 %), industrije (71 %) ter zgorevanja goriv na drugih področjih (71 %), zlasti zaradi namestitve razžvepljevanja dimnih plinov, uvajanja tekočih in trdnih goriv z nižjo vsebnostjo žvepla ter zamenjave goriv. Med sektorji so glavni vir emisij transformacije.