Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2023 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,4 kg N/ha na leto oziroma za 54 % prek celotnega obdobja, neto presežek pa za 1,2 kg N/ha na leto oziroma za 85 %. Manjši bilančni presežek je bil predvsem posledica 43 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 6 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu ter posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje.

Leto 2024 je bilo že drugo nadpovprečno vodnato leto zapored, ko se suša površinskih voda ni pojavila v nobenem četrtletju. Kljub temu pa je v zadnjih dvajsetih letih suša površinskih voda postala pogostejša in intenzivnejša v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Opazna je tudi večja spremenljivost med posameznimi leti. Izmenjujejo se zelo suha in zelo mokra leta z vmesnimi obdobji hidrološko običajnih let. Intenzivnost suše v rastni sezoni je vse pogostejša, vendar v zadnjem desetletju manj izrazita kot v prejšnjem.

Več kot polovica gospodinjstev v Sloveniji je že uporabilo finančne spodbude za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ali o tem aktivno razmišlja. Indeks naklonjenosti gospodinjstev finančnim spodbudam, ki jih ponuja Eko sklad, se je pozitivno povečal za 4 indeksne točke od leta 2019 do leta 2022, ko je znašal 52 na lestvici od 0 do 100. Naklonjenost tem finančnim spodbudam je med regijami različna. Po eni strani poznavanje in zanimanje za storitve Eko sklada upada, po drugi strani pa narašča delež gospodinjstev, ki so se ponovno odločila za te storitve.

Skoraj polovica gospodinjstev v enodružinskih hišah je naklonjena ogrevanju s toplotno črpalko. Indeks je leta 2022 znašal 44 na lestvici od 0 do 100 in se od leta 2019 ni bistveno spremenil. Večina gospodinjstev v enodružinskih hišah še vedno meni, da je uporaba obnovljivih virov energije pomembna. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o zamenjavi ali dopolnitvi ogrevanja s toplotno črpalko, ter tistih, ki jo že uporabljajo, se je med letoma 2015 in 2017 občutno povečal, nato pa se je stabiliziral. Naklonjenost toplotnim črpalkam med regijami je različna.

Naklonjenost gospodinjstev uporabi fotovoltaičnih sistemov v enodružinskih hišah se je povečala. Indeks se je med leti 2019 do 2022 povečal za 7 indeksnih točk in je leta 2022 dosegel vrednost 36 na lestvici od 0 do 100. Delež gospodinjstev, ki že uporabljajo ali nameravajo v bližnji prihodnosti uporabljati fotovoltaiko, je v tem obdobju najbolj narasel. Kljub pozitivni spremembi je kar četrtina gospodinjstev do uporabe fotovoltaike še vedno zadržana ali odklonilna. Med regijami ni razlik glede naklonjenosti uporabi fotovoltaike.