Skupna energetska učinkovitost rabe končne energije se je v obdobju 2005–2024 izboljšala za 30 %.  Največ je k temu prispeval industrija, sledijo gospodinjstva, daleč najmanj pa promet. Prihranki energije so leta 2024 glede na leto 2005 znašali 1.724 ktoe oz. 44 % rabe končne energije sektorjev industrija, promet in gospodinjstva.

Skupni letni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je leta 2025 znašal 1.319 GWh, skupno letno zmanjšanje izpustov CO₂ pa 306 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 39 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa celo za 45 %. Nižje vrednosti so bile dosežene samo v obdobju pred letom 2019. Cilji za leto 2030 so bili določeni na podlagi projekcij za pripravo NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov. Indikativni vrednosti leta 2025 nista bili doseženi.

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.

Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2023 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 3,2 % na leto. V letu 2024 se je intenzivnost prvič po letu 2016 povečala, in sicer za 2,1 %. Leta 2024 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 15 % točk manj kot leta 2005.