KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Količina odloženih biorazgradljivih odpadkov se je do leta 2013 hitro zmanjševala, potem se je zmanjševanje ustavilo. V letih 2016 in 2017 se je količina, kot posledica dograditve infrastrukture za mehansko biološko obdelavo odpadkov pred odlaganjem, zopet občutno znižala, v letih 2018‒2020 pa je bila skoraj enaka nič. V obdobju 2016‒2020 je bila količina občutno nižja od cilja v letu 2020. Glavna ukrepa, s katerima je bilo doseženo zmanjšanje količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, sta ločevanje odpadkov in mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov.

Bad

Proizvodnja električne energije iz SPTE se je v letu 2012 zopet opazneje povečala, vendar je bila kljub temu še daleč od cilja za leto 2010.

Bad

Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, sledijo tovorna vozila, delež katerih narašča. Učinkovitost rabe energije z izločenim vplivom tranzitnega prometa se izboljšuje, vendar prepočasi.

Good

Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2012 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje in povečanja učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov.

Good

Na znižanje izpustov SO2 pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih. Dovoljene koncentracije žvepla v gorivih v letu 2012 niso bile presežene. 

Bad

Leta 2011 se je pri proizvodnji električne energije, ki je bila razpoložljiva za porabo v Sloveniji, nadaljevala prevlada trdnih goriv, pri čemer se delež počasi zmanjšuje. Sledili so obnovljivi viri s 30 % deležem, iz jedrske energije pa je bilo proizvedeno 24 % električne energije. Delež proizvodnje električne energije iz domačih virov je bil z 80 % nad ciljnim iz Resolucije o nacionalnem energetskem programu.