Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2025 zlasti zaradi manjše količine dopolnjenih hladiv zmanjšali. Kljub temu se odmik od ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih ni bistveno zmanjšal. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2025 nižji za 23 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 76 %.

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so za leto 2024 znašali 175 gCO₂/kWh. V obdobju 1992–2024 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 60,1 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2024 v Sloveniji nižja za 4,6 %.

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2024 znašal 10,7 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostal za 7,1 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2024 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19,3 odstotnih točk oz. za približno 3,2 odstotne točke na leto.

Leta 2025 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 57.118 m² površin stavb javnega sektorja, kar je 38 % manj kot leto prej in najmanj v obdobju 2018–2025. V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2025 načrtovana energetska prenova 1.150.000 m² površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bila prenovljena le dobra polovica te vrednosti oz. 578.145 m². Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb iz EED se je z 11.

Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2024 predstavljala 250 €/toe, kar je za 1 % več kot leto prej, a še vedno 15 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2024. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2024 za 0,7 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost.