V obdobju 2022-2024 se je zmanjšal delež kmetijskih površin za 0,3 %. Najizraziteje so se zmanjšale površine zemljišč v zaraščanju, njiv in vrtov ter vinogradov, medtem ko so se povečale površine travnikov, manj prisotnih kmetijskih rab ter neobdelanih kmetijskih zemljišč. Pozitivna sprememba v omenjenem obdobju je bila povečan delež travnikov (trajnih in barjanskih travnikov), ki lahko nakazujejo na postopno obnavljanje kmetijske krajine. Slovenija je po številu njiv in vrtov na prebivalca krepko pod evropskim in svetovnim povprečjem.

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2024 zmanjšala za 41 %. Za 45 %  se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P₂O₅, K₂O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 25 kg P₂O₅ in 30 kg K₂O. V obdobju 2014-2023 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (58 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha).

Skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih 30 letih zmanjšala za skoraj dve tretjini — z 2.031 ton v letu 1992 na 733 ton v letu 2024. Hkrati se je zmanjšala tudi intenzivnost - poraba na hektar obdelovalnih zemljišč. S povprečnih 6,57 kg/ha v obdobju 2000–2010 je skupna poraba FFS na hektar njivskih površin in trajnih nasadov v letu 2024 znašala le še 3,63 kg/ha.

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2023 povečale iz 2.400 ha na 54.602 ha oziroma iz 0,5 % na 11,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2023: 78 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva.

Okužbe s hrano ali črevesne nalezljive bolezni (ČNB) ostajajo pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in tudi globalno. Incidenco okužb s hrano oziroma ČNB v Sloveniji podobno kot v drugih državah ocenjujemo na osnovi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni.