Med statističnimi regijami Slovenije ima Osrednjeslovenska regija najvišji ekološki odtis na prebivalca (5,8 gha), medtem ko ima najnižjega Goriška regija (4,79 gha). Največji delež ekološkega odtisa v vseh regijah predstavlja ogljični odtis, ki prispeva približno 60 %. Pomemben delež imajo tudi gozdni proizvodi (okrog 20 %) in kmetijska zemljišča (okrog 10 %). Najvišjo vrednost biokapacitete na prebivalca ima Primorsko-notranjska regija (8,02 gha), najnižjo pa Osrednjeslovenska regija (1,11 gha).

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.

V Sloveniji  turizem beleži konstantno rast. Posebej visoka je bila v zadnjih petih letih pred pandemijo, ko se je Slovenija uveljavila kot atraktivna zelena destinacija. V letu 2021 in 2022 so se zaradi pandemije povečali prihodi in nočitve domačih gostov. V letu 2024 je slovenski turizem že presegel globalno in evropsko povprečje s kar 8-odstotno rastjo tujih prihodov v primerjavi z letom 2019. 

Izpusti TGP v industriji so se leta 2023 v primerjavi z letom prej znižali za 7,1 %. Od leta 2019 dalje je v tem sektorju možno opaziti trend zmanjševanja izpustov TGP, predvsem zaradi zmanjševanja v ETS podsektorju sektorja industrija. Izpusti iz tega podsektorja so se leta 2023 znižali že peto leto zapored in so bili 12,5 % nižji kot leto prej. Izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija pa so se leta 2023 v primerjavi z letom prej le neznatno povečali.

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2023 znašali -4.291 kt CO₂ ekv. V tem letu so bili neto ponori večji za 1,7 % glede na leto prej in za 41 % manjši glede na leto 2005. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2024 povečal za približno 7 % glede na leto 2023. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil v letu 2024 okoli 45 % od celotnega poseka, kar pomeni, da se je zopet nekoliko povečal.