Od leta 2012 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 47,3 %. Več kot polovica tega povečanja, 24,7 %, je bila dosežena v zadnjih treh letih. Kazalec je trenutno na trajektoriji doseganja indikativnih ciljev do leta 2030 zastavljenih v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Čeprav je med novimi registriranimi osebnimi avtomobili v Sloveniji četrtina avtomobilov na električni ali hibridni pogon, njihov delež med vsemi osebnimi vozili dosega le okoli 3 %. To je posledica dejstva, da se gospodinjstva redko odločajo za nakup novih avtomobilov, kar pomeni visoko povprečno starost avtomobilov nad 10 let in bo še dolgo trajalo, da bo naš vozni park postal manj energetsko potraten. Slovenija se po deležu prvih registracij novih osebnih avtomobilov na električni pogon uvršča v spodnjo četrtino evropskih držav.

Pogostost hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečuje. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2023 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Intenzivnejše suše podzemne vode se pogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko se blažje oblike suše značilne predvsem za začetek jeseni. Predvsem v obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom z leti narašča tudi intenziteta hidroloških suš.

Velika večina registriranih osebnih avtomobilov še vedno poganjajo konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vozil na alternativni pogon se je v obdobju od leta 2019 do 2022 sicer podvojil, a še vedno ostaja zelo majhen.

Raziskave Evropskega barometra (EBS) od leta 2008 dalje kontinuirano pričajo o visoki ozaveščenosti Slovencev o podnebnih spremembah. Kljub nihanju v percepciji, podnebne spremembe za večino – nad dve tretjini – predstavljajo zelo resen problem. Od leta 2015 naprej opažamo postopno rast tega zavedanja, ki je v najnovejših merjenjih preseglo tri četrtine vprašanih.