Po letu 2005 se je bruto bilančni presežek dušika gibal med 32 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja. V povprečju zadnjega petletnega obdobja je bila ciljna vrednost (manj kot 50,4 kg na ha) dosežena. V letu 2022 se je bilančni presežek dušika glede na leto pred tem zelo povečal (od 46,2 na 69,1 kg na ha). Ciljna vrednost (manj kot 49,4 kg na ha) s tem ni bila dosežena. Povečanje presežka pripisujemo sušnim razmeram, ki so povzročile zmanjšanje odvzema dušika s kmetijskimi rastlinami.

Dnevna mobilnost prebivalcev je temeljni kazalec delovanja in trendov razvoja prometnega sistema, posredno pa odraža tudi vplive prometnega sistema na okolje – večja kot je uporaba trajnostnih prevoznih načinov, manjši je vpliv prometnega sistema na okolje. Prebivalec Slovenije je v letu 2021 opravil v povprečju po 2,2 poti na dan, dolžina poti je bila povprečno 31 km (27 km v EU) in za to je porabil približno 52 minut (80 minut v EU). Več kot dve tretjini poti (67 %) je bilo opravljenih z avtomobilom, zgolj 3 % pa z javnimi prevoznimi sredstvi.

Ocenjena vrednost zunanjih stroškov prometa v letu 2021 znaša približno 2.4 milijarde evrov, kar znaša 4,6 % bruto domačega proizvoda Slovenije. Veliko večino (99 %) povzroča cestni in zgolj 1 % železniški promet. Dve tretjini zunanjih stroškov povzroči potniški in eno tretjino tovorni promet. Kar tretjina zunanjih stroškov prometa je povezanih s prometnimi nesrečami, sledijo stroški povezani z zastoji (20 %), podnebnimi spremembami (18 %), onesnaženjem zraka (16 %), škodo na habitatih (7 %) in hrupom (6%).

Skupni prihodki od davkov/prispevkov od cestnega, železniškega in celinskega vodnega prometa v EU28 so leta 2016 znašali 370 milijard EUR. To je približno 2,5 % BDP v EU28 v letu 2016. Prihodki za letalski in pomorski promet so izračunani samo za nabor izbranih letališč in pristanišč, zato ni mogoče ugotoviti, kolikšen je delež teh prihodkov v skupnih prihodkih od davkov/dajatev letalskega in pomorskega prometa v EU28.

Skupna intenzivnost rabe končne energije kot po sektorjih se je v Sloveniji v obdobju 2005-2022 zmanjšala. Najbolj v industriji, najmanj v prometu. Primerjava z EU-27 je pokazala da je Slovenija slabša od povprečja EU-27, vendar se je razkorak v obdobju 2005-2021 skoraj razpolovil, k čemur so prispevali vsi sektorjih razen prometa.