Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2021 znatno nižja kot leta 2005 in sicer SO2 za 94 %, NOx za 71 % in CO2 za 28 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2021 v Sloveniji intenzivnost intenzivnost CO2 višja, NOx rahlo nižja, SO2 pa občutno nižja.

Količine izrabljenega jedrskega goriva ter srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v skladiščih se povečujejo. Količina izrabljenega jedrskega goriva je v letu 2022 predstavljala 85 % prostornine bazena za izrabljeno gorivo. Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v skladiščih NEK je znašala 2.523,50 m³.

Nekatere cene energentov so se v obdobju 2012–2022 zvišale in nekatere znižale (izraženo v stalnih cenah za leto 2012). V istem obdobju se je najbolj, realno za 64,4 %, dvignila cena električne energije za tipične industrijske odjemalce, sledi cena zemeljskega plina za industrijske odjemalce, za 5,1 % in cena kurilnega olja, za 3,5 %. Najbolj se je znižala cena zemeljskega plina za tipične gospodinjske odjemalce in sicer za 20,3 %, sledi mu bencinsko gorivo, za 17 %, nato električna energija za gospodinjstva, za 10,7 % in nazadnje dizelsko gorivo za 1,7 %.

V obdobju 2012–2022 so se dajatve na energente v Sloveniji spreminjale, pri čemer so se na splošno znižale, razen pri električni energiji za industrijske odjemalce, kjer so se zaradi prispevkov povečale. Med letoma 2020 in 2022 so bili zaradi pandemije COVID-19 in vojne v Ukrajini uvedeni začasni ukrepi za zmanjšanje dajatev na določene energente. V primerjavi z EU-27 je bila obdavčitev električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji nižja, medtem ko je bila za industrijske odjemalce višja; obdavčitev dizelskega goriva je bila višja, obdavčitev bencina pa nižja.

Cene pogonskih goriv bi lahko imele pomembno vlogo pri internalizaciji zunanjih stroškov prometa, vendar ta potencial v Sloveniji ni izkoriščen. Določanje cene goriv ima predvsem ekonomsko funkcijo in ni orodje okoljske politike. Obdavčitev goriv je v funkciji gospodarske politike države in se odziva na cene surove nafte na mednarodnem trgu, ki je odraz svetovne ponudbe in povpraševanja ter gepolitične (ne)stabilnosti. Cena pogonskih goriv zaradi geopolitične nestabilnosti in pandemije zadnjih 15 let močno niha, skladno z njo pa tudi njihova obdavčitev.