Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2021 znašal 11 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19 odstotnih točk oz. za približno 2 odstotni točki na leto.

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2022 zaradi znatno večje količine dopolnjenih hladiv močno povečali. To je predstavljalo velik odmik od indikativnega ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2022 nižji za 17 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 55 %.

Leta 2021 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 4,1 milijona evrov oz. 30 % manj kot leto prej. Leta 2022 se je znesek po trenutno dostopnih podatkih še zmanjšal, na 1,1 milijona evrov. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2021 izplačanih 17,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 405 ha/ leto (med 350–550 ha/ leto) in tako ne predstavlja bistvenega dejavnika pri spremembah gozdnatosti. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se kot posledica spremembe Zakona o gozdovih, ki od takrat ob upoštevanju pogojev omogoča izdajo dovoljenja za krčitev gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene. V letu 2009 so obsegale kar 85 %, v letu 2022 pa 74 % vseh krčitev.

V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za več kot 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in prerazmnožitev podlubnikov. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V zadnjih letih je ponovno upadel in ponovno znaša približno 50 % prirastka.