V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je dobra tretjina povprečja držav Evropske unije (EU-27), ki znaša 22 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2022). Ta površina se med leti 2000 in 2022 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.

Izpusti toplogrednih plinov, predvsem metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2022 v kmetijstvu zmanjšali za 16,3 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja do leta 2013. Od leta 2013 do leta 2016 so se izpusti povečali. Med letoma 2016 in 2021 so bili enakomerni ter se zmanjšali v letu 2022.

Bilančni presežek fosforja (P) v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2023 zmanjšal za 107 %. Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin. Do leta 2003 so bili presežki med 11 in 16 kg P na hektar. Zatem so se presežki zmanjšali in so v zadnjem petletnem obdobju dosegli vrednost + 1 kg P na hektar. Glede na založenost kmetijskih tal, nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno.

V Sloveniji, odkupne cene najpomembnejših kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov, svetovnih ali v regiji. Cena žit je blizu ravni evropskega povprečja, cena govejega mesa je pod evropskim povprečjem, cena perutninskega in prašičjega mesa ter jajc pa nad evropskim povprečjem. Slovenija izstopa z odkupnimi cenami mleka, ki je najnižja med državami članicami EU.

Po nadpovprečno vodnatih letih 2013 in 2014 so sledila podpovprečno leto 2015 in povprečno vodnata leta 2016 – 2021. Leto 2022 je bilo podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2021 so bila izraziteje podpovprečno vodnata leta 2003, 2011, 1983, 2022, 2007 in 2015. Trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se ohranja.