KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2024 znašal 10,7 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostal za 7,1 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2024 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19,3 odstotnih točk oz. za približno 3,2 odstotne točke na leto.

Bad

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2025 zlasti zaradi manjše količine dopolnjenih hladiv zmanjšali. Kljub temu se odmik od ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih ni bistveno zmanjšal. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2025 nižji za 23 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 76 %.

Neutral

Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2024 predstavljala 250 €/toe, kar je za 1 % več kot leto prej, a še vedno 15 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2024. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2024 za 0,7 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost.

Neutral

Leta 2024 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki povzročajo minimalne izpuste TGP, priključenih 67 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež zvišal za skoraj 2 odstotni točki. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 5,4 odstotne točke.

Bad

Leta 2025 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 57.118 m2 površin stavb javnega sektorja, kar je 38 % manj kot leto prej in najmanj v obdobju 2018–2025. V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2025 načrtovana energetska prenova 1.150.000 m2 površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bila prenovljena le dobra polovica te vrednosti oz. 578.145 m2. Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb iz EED se je z 11.