V obdobju 2012–2022 so se dajatve na energente v Sloveniji spreminjale, pri čemer so se na splošno znižale, razen pri električni energiji za industrijske odjemalce, kjer so se zaradi prispevkov povečale. Med letoma 2020 in 2022 so bili zaradi pandemije COVID-19 in vojne v Ukrajini uvedeni začasni ukrepi za zmanjšanje dajatev na določene energente. V primerjavi z EU-27 je bila obdavčitev električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji nižja, medtem ko je bila za industrijske odjemalce višja; obdavčitev dizelskega goriva je bila višja, obdavčitev bencina pa nižja.

Količine izrabljenega jedrskega goriva ter srednje in nizko radioaktivnih odpadkov v skladiščih se povečujejo. Količina izrabljenega jedrskega goriva je v letu 2022 predstavljala 85 % prostornine bazena za izrabljeno gorivo. Količina nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v skladiščih NEK je znašala 2.523,50 m³.

Nekatere cene energentov so se v obdobju 2012–2022 zvišale in nekatere znižale (izraženo v stalnih cenah za leto 2012). V istem obdobju se je najbolj, realno za 64,4 %, dvignila cena električne energije za tipične industrijske odjemalce, sledi cena zemeljskega plina za industrijske odjemalce, za 5,1 % in cena kurilnega olja, za 3,5 %. Najbolj se je znižala cena zemeljskega plina za tipične gospodinjske odjemalce in sicer za 20,3 %, sledi mu bencinsko gorivo, za 17 %, nato električna energija za gospodinjstva, za 10,7 % in nazadnje dizelsko gorivo za 1,7 %.

Čeprav letno število smrtnih žrtev cestnega prometa v Sloveniji že desetletja upada in se je v od osamosvojitve zmanjšalo na približno tretjino, promet še zmeraj zahteva previsok davek – število prometnih nesreče z žrtvami ali huje poškodovanimi je na ravni izpred 30 let, število huje poškodovanih pa že 15 let stagnira. Prometne nesreče so v zadnjih desetih letih v povprečju zahtevale skoraj 110 življenj na leto, na srečo pa število umrlih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih rahlo upada. Takšen pozitiven trend je značilen tudi za večino drugih evropskih držav.  

V Sloveniji je povprečna zaloga organskega ogljika v tleh (Corg) v obravnavanih kmetijskih zemljiščih (KZ) do globine 30 cm 92,9 t/ha, največja je v tleh barjanskih travnikov – 197,0 t/ha. V tleh KZ z ekstenzivno rabo, ki vključuje ekstenzivne sadovnjake (ES), trajne travnike (TR), zemljišča v zaraščanju (ZR) ter KZ porasla z drevesi in grmičevjem (DG), so bile zaloge Corg v razponu med 92,2 in 109,4 t/ha. Zaloga Corg v tleh vinogradov (VI), intenzivnih sadovnjakov (IS) in njiv (NJ) je bila od 60,0 do 92,7 t/ha.