V letu 2022 je 97,5 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2023 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,8 % od leta 2005 pa za 15,6 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Trajnostni modeli proizvodnje in potrošnje prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, za kar je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o različnih proizvodih, danih na trg (npr. o plastičnih nosilnih vrečkah), in podatki o odpadkih (npr. o odpadni hrani). Leta 2022 je bilo na slovenski trg danih okoli 160 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega jih je bilo kar 98 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke).

Uvajanje novih tehnologij z namenom zmanjševanja izpustov iz prometa se je v zadnjem obdobju (2013-2023), tako v Sloveniji kot tudi v evropskih državah, močno povečalo med vsemi kategorijami vozil. Nove tehnologije se najhitreje uvajajo pri avtomobilih na dizelski pogon. Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov je v Sloveniji in v evropskih državah v najmanjši meri prisotno med mopedi in motocikli. V Sloveniji izstopa visok delež mestnih avtobusov ter težkih tovornih vozil, ki uporabljajo naprednejše, okolju prijaznejše tehnologije.

Slovenija je v prvem desetletju tega stoletja večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile med drugim tudi investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij v prometno infrastrukturo po letu 2008 zmanjšal. Država od leta 2010 večji delež sredstev namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega omrežja. Delež investicijskih sredstev v prometno infrastrukturo namenjenih železnici je leta 2015 znašal kar 58%, kar je nad povprečjem držav EEA-33.

Kakovost zraka v slovenskih mestih se izboljšuje, vendar je zrak še zmeraj prekomerno onesnažen predvsem z NO₂ in z delci PM₁₀. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016  ponovno poslabšala, med pandemijo izboljšala in po njej spet poslabšala. Dobra novica je, da podatki kažejo na trend izboljševanja.