Leta 2022 se je število zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev povečalo za 4,2 %. Delež zaposlenih v tem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se v zadnjih letih ne spreminja veliko. Cilja usmeritev Slovenije je povečanje števila zelenih delovnih mest, ciljna vrednost pa ni zastavljena. Za primerjavo stanja v Sloveniji s stanjem v EU se spremlja spremembe glede na preteklo leto.

Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji je leta 2023 predstavljala 247 €/toe, kar je za 4 % več kot leto prej, a še vedno 17 % manj kot v letu 2016, ko je dosegla najvišjo raven v obdobju 2012–2023. V primerjavi z EU-27 je bila v letu 2023 za 3,6 % višja od povprečja EU-27, medtem ko je bila nižja od evropskega povprečja le v letih 2020–2022 zaradi začasnih kriznih ukrepov. Na gibanje stopnje vplivajo poleg davčne politike tudi spremembe v strukturi porabe energentov in energetska učinkovitost.

Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, se je po letu 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi obsežnih interventnih ukrepov, povezanih z rastjo cen energije. Brez upoštevanja teh ukrepov se spodbude v letu 2023 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2020, njihova vrednost pa se je povečala za približno 5,7 %. Največji delež še naprej predstavljajo vračila trošarin za dizelsko gorivo (38 % vseh spodbud), sledijo »feed-in« tarife za zemeljski plin v obratih SPTE ter oprostitve trošarin v energetiki.

Emisijska produktivnost v Sloveniji se je leta 2023 izboljšala in je znašala 3,18 EUR₂₀₁₀/kg CO₂ ekv. Kljub napredku v zadnjih letih, je napredek na področju emisijske produktivnosti v Sloveniji v primerjavi z EU še vedno prepočasen, zato je treba še naprej krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP. 

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so za leto 2023 znašali 166 gCO₂/kWh. V obdobju 1992–2023 se je intenzivnost TGP izpustov zmanjšala za 62,4 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2023 v Sloveniji nižja za 19,8 %.