Raba končne energije v stavbah je leta 2024 znašala 1.475 ktoe in je bila 2 % višja od letne indikativne vrednosti, ki tako ni bila dosežena. V primerjavi z letom prej je ostala na približno enaki ravni, glede na leto 2005 pa se je zmanjšala za 23 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2024 znašali 1.100 kt CO₂ ekv, s čimer letna indikativna vrednost ravno tako ni bila dosežena.

V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo skoraj 74 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote. 

Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2024 izgubilo 48 % vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 je bila Slovenija v spodnji polovici držav.

Leta 2025 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 57.118 m² površin stavb javnega sektorja, kar je 38 % manj kot leto prej in najmanj v obdobju 2018–2025. V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2025 načrtovana energetska prenova 1.150.000 m² površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bila prenovljena le dobra polovica te vrednosti oz. 578.145 m². Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb iz EED se je z 11.

Emisijska produktivnost[1] v Sloveniji se je leta 2024 poslabšala in je znašala 3,09 EUR₂₀₁₀/kg CO₂ ekv. Preliminarna ocena za leto 2025 pa kaže, da se je emisijska produktivnost zopet izboljšala in znašala 3,5 EUR₂₀₁₀/kg CO₂ ekv. Napredek na področju emisijske produktivnosti v Sloveniji v primerjavi z EU še vedno prepočasen, zato je treba še naprej krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2024 opazno izboljšala, saj je bila leta 2024 za 45 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja papirja, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.