Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2023 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀), delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2023 zmanjšali za 26 %, 36 % in 11 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2023 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanemu nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Izpusti onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2023 prispeval kar 40 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2023 zmanjšali za 71 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 76 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2023 zmanjšali za 51 %.

V Sloveniji je bilo leta 2023 na 10 odlagališčih nenevarnih odpadkov odloženih nekaj več kot 106.000 ton komunalnih odpadkov, leto pred tem pa nekaj več kot 90.000 ton. Več odloženih komunalnih odpadkov leta 2023 je posledica obsežnih poplav, ki so prizadele Slovenijo tega leta poleti.

Delež odloženih komunalnih odpadkov na ravni EU je leta 2023 znašal 22 % nastalih komunalnih odpadkov. Med države, v katerih je bilo odloženih več kot polovica nastalih komunalnih odpadkov, sodijo Grčija, Romunija, Malta, Ciper, Portugalska, Madžarska, in Bolgarija.