KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo letna višina padavin rahlo povečevala. Več padavin bo pozimi, kar lahko poveča verjetnost za nastanek poplav, nekoliko manj pa poleti, kar bo skupaj z dvigom temperature vplivalo na pogostost suše.

Neutral

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (59,0 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (34,7 %) in električna energija (3,7 %). Poraba plinskega olja se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Na porabo električne energije za skladiščenje vpliva predvsem količina pridelanega sadja. Pri porabi energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2023 izstopa Nizozemska, predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov.

Good

Slovenija sodeluje v pobudi Evropski teden mobilnosti (ETM) že od vsega začetka, njeno izvajanje pa je v zadnjem desetletju postalo pomembna oblika promocije in spodbujanja trajnostne mobilnosti in celostnega načrtovanja prometa. Od začetka izvajanja leta 2002 je v pobudi ETM vsaj enkrat sodelovalo 165 slovenskih občin, vsa leta pa 7 občin. Število sodelujočih občin se skozi leta povečuje in je doseglo že skoraj 80 % vseh občin. Gonilno silo pobude predstavlja mreža lokalnih koordinatorjev, ki jih podpira nacionalni koordinator ETM.

Good

Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in regionalni ravni v Sloveniji hitro pridobiva na veljavi. Po vstopu v EU in njenih spodbudah se je pričelo uveljavljanje tega pristopa tudi v Sloveniji, v zadnjem desetletju pa doživlja hiter napredek. Vedno več občin in regij se odziva na spodbude EU in pristojnega ministrstva v Sloveniji ter pripravlja in izvaja Celostne prometne strategije (CPS, ang. Sustainable Urban Mobility Plan - SUMP), ki so osrednje orodje CPN.

Good

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2022 povečale za 49%, najopazneje v začetku programskega obdobja. Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 14 % na okoli 20 % vseh KZU.

Bad

Povprečna starost voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji se neprestano večja, v zadnjih tridesetih letih se je povečala za slaba štiri leta - s 6,8 let v letu 1992 na 11,1 let v letu 2023. V starostni sestavi osebnih avtomobilov zadnjih dvajset let se stalno povečuje delež vozil, starejših od 12 let, in sicer vsako desetletje za okoli 50 %. V istem obdobju hkrati stalno upada delež osebnih avtomobilov, starih manj kot tri leta in sicer vsako desetletje za okoli 30 %.