KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Kazalec spremlja ekonomsko socialno in okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja tako, da primerja HDI – indeks človekovega razvoja in ekološki odtis. Med letoma 1990 in 2019 se je vrednost indeksa človekovega razvoja (HDI) iz 0,774 povečala na 0,917 (za 18,5 %). Slovenija je uvrščena med države z zelo visokim indeksom človeškega razvoja, na 22. mesto od 189 držav, ki so zajete v izračune. Praviloma višji kot je HDI neke države, večji je tudi ekološki odtis. Trenutno stanje kaže, da bodo morale države sveta marsikaj spremeniti, če želijo živeti trajnostno in znotraj meja našega planeta.

Good

Naklonjenost gospodinjstev uporabi fotovoltaičnih sistemov v enodružinskih hišah se je povečala. Indeks se je med leti 2019 do 2022 povečal za 7 indeksnih točk in je leta 2022 dosegel vrednost 36 na lestvici od 0 do 100. Delež gospodinjstev, ki že uporabljajo ali nameravajo v bližnji prihodnosti uporabljati fotovoltaiko, je v tem obdobju najbolj narasel. Kljub pozitivni spremembi je kar četrtina gospodinjstev do uporabe fotovoltaike še vedno zadržana ali odklonilna. Med regijami ni razlik glede naklonjenosti uporabi fotovoltaike.

Good

V letu 2022 je 97,5 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2023 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,8 % od leta 2005 pa za 15,6 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Neutral

Trajnostni modeli proizvodnje in potrošnje prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, za kar je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o različnih proizvodih, danih na trg (npr. o plastičnih nosilnih vrečkah), in podatki o odpadkih (npr. o odpadni hrani). Leta 2022 je bilo na slovenski trg danih okoli 160 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega jih je bilo kar 98 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke).

Bad

Uvajanje novih tehnologij z namenom zmanjševanja izpustov iz prometa se je v zadnjem obdobju (2013-2023), tako v Sloveniji kot tudi v evropskih državah, močno povečalo med vsemi kategorijami vozil. Nove tehnologije se najhitreje uvajajo pri avtomobilih na dizelski pogon. Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov je v Sloveniji in v evropskih državah v najmanjši meri prisotno med mopedi in motocikli. V Sloveniji izstopa visok delež mestnih avtobusov ter težkih tovornih vozil, ki uporabljajo naprednejše, okolju prijaznejše tehnologije.

 

Bad

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, v Sloveniji že dalj časa doživlja rast – od osamosvojitve se je podvojilo. Med leti 2008 in 2015 je lastništvo osebnih avtomobilov v Sloveniji zaradi gospodarske recesije raslo nekoliko počasneje, od leta 2015 pa rast spet intenzivnejša. Izjema sta bili pandemični leti 2020 in 2021. Stopnja motorizacije (izražena v številu osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev) v Sloveniji presega povprečno stopnjo motorizacije v EU, hkrati pa presega tudi vrednosti v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.