KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Indeks srečnega planeta (HPI) države razvršča po tem, kako učinkovito zagotavljajo svojim prebivalcem pogoje, da živijo dolgo in srečno življenje brez pretiranega izčrpavanja naravnih virov. Slovenija se  je glede na HPI v letu 2019 uvrstila na 53. mesto na svetu (izmed 152. držav, vključenih v izračun) in na 12. mesto med državami EU-27 in Združenim kraljestvom.  Kljub temu, da se je v Sloveniji med letoma 2016 in 2019 ekološki odtis na prebivalca povečal, pa se je vrednost HPI povečala iz 44,5 na 47,9.

Neutral

Od 34 vrtcev in 22 osnovnih šol pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ni presežena z vseh strani stavbe. Pri 12 osnovnih šolah in 24 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v mestu Maribor v teh 12 osnovnih šolah 4.097 učencev, v 24 vrtcih pa 2.909 otrok.

Neutral

Reciklaža komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča, leta 2012 je bila skoraj 40 odstotna. Odlaganje odpadkov z leti upada, v letu 2012 smo odložili 42 odstotkov komunalnih odpadkov. Sežig ostaja minimalen, nekaj več kot odstotek.

Neutral

Pri proizvodnji
električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah
se je leta 2013 izgubilo 55 % vložene energije. Zaradi pomanjkanja novih
naložb se učinkovitost proizvodnje izboljšuje prepočasi. V primerjavi z EU-28 je bila leta 2012 učinkovitost nižja za dobre tri odstotne točke.

Good

Specifični izpusti CO2  v cestnem prevozu EU upadajo od leta 1995 dalje, predvsem zaradi učinkovitejše rabe goriv osebnih avtomobilov. Nova uredba EU je še zaostrila standarde za izpuste iz novih osebnih avtomobilov (95 g/km izpustov CO2 pri novih vozilih do leta 2020), kar bo še dodatno zmanjšalo izpuste CO2. Specifična energijska učinkovitost v cestnem tovornem prevozu se je izboljšala, vendar cestni prevoz še zmeraj porabi bistveno več energije kot železniški ali pomorski tovorni prevoz.

Good

Največ energije v industriji se porabi v proizvodnji kovin. V obdobju 2008-2012 se je učinkovitost rabe energije povečala, pri čemer pa so trendi po posameznih panogah zelo različni in razgibani.