V obdobju 1950–2024 je opažen trend naraščanja letne najvišje temperature in letne najnižje temperature zraka. Narašča število vročih dni – z najvišjo temperaturo nad 30 °C, opažamo tudi večjo pogostost zelo vročih dni – z najvišjo temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Leta 2022 je bil z 80 vročimi dnevi v Biljah dosežen slovenski rekord v njihovem številu.

Leta 2023 je bilo na slovenski trg danih okoli 182 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega kar 99 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke). V Sloveniji je leta 2023 potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk znašala 85 vrečk na prebivalca.  Istega leta je bilo na slovenski trg danih 145,9 milijonov kosov posod za živila za enkratno uporabo izdelanih v celoti ali delno iz plastike in 174,4 milijonov kosov lončkov za pijačo za enkratno uporabo izdelanih v celoti ali delno iz plastike.

V obdobju 2003-2024 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni mesti v Kopru in Novi Gorici Grčna poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Bilančni presežek fosforja (P) v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2024 zmanjšal za 109 %. Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin. Do leta 2003 so bili presežki med 11 in 16 kg P na hektar. Zatem so se rpesežki zmanjšali in so v zadnjem petletnem obdobju dosegli povprečno vrednost +0,4 P na hektar. Realna primerjava bilančnega presežka z drugimi članicami EU ni mogoča. Na voljo so le podatki za 15 držav, s tem da ni podatkov za države, ki so v preteklosti izkazovale največje presežke.

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je dobra tretjina povprečja držav Evropske unije (EU-27), ki znaša 22 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2023). Ta površina se med leti 2000 in 2023 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.