Izpusti TGP v industriji so se leta 2023 v primerjavi z letom prej znižali za 7,1 %. Od leta 2019 dalje je v tem sektorju možno opaziti trend zmanjševanja izpustov TGP, predvsem zaradi zmanjševanja v ETS podsektorju sektorja industrija. Izpusti iz tega podsektorja so se leta 2023 znižali že peto leto zapored in so bili 12,5 % nižji kot leto prej. Izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija pa so se leta 2023 v primerjavi z letom prej le neznatno povečali.

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2023 znašali -4.291 kt CO₂ ekv. V tem letu so bili neto ponori večji za 1,7 % glede na leto prej in za 41 % manjši glede na leto 2005. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2024 povečal za približno 7 % glede na leto 2023. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil v letu 2024 okoli 45 % od celotnega poseka, kar pomeni, da se je zopet nekoliko povečal.

Raba končne energije v stavbah je leta 2023 znašala 1.477 ktoe in je bila 4 % nižja od indikativne letne vrednosti iz NEPN 2020. V primerjavi z letom prej je ostala na približno enaki ravni, glede na leto 2005 pa se je zmanjšala za 23 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2023 znašali 1.024 kt CO2 ekv, s čimer indikativna letna vrednost, ki je v NEPN 2020 in NEPN 2024 enaka, ni bila dosežena.

V letu 2023 so bili neto izpusti v Evropski skupnosti 8,9 % nižji kot v letu 2022 in 37,3 % nižji kot v letu 1990. Slovenski izpusti brez LULUCF so se v letu 2023, glede na leto 2022, znižali za 4,8 %. Izpusti iz sektorjev izven ETS so bili 4,4 % nižji kot leta 2022 in za 13,6 nižji kot leta 2005.

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati.