KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg dveh okoljsko najbolj obremenjujočih načinov - obseg avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila, a se je v letih po 2014 ponovno okrepila. Pandemija v letih 2020 in 2021 pa je povzročila ponoven, strm upad. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi leta 1991 zelo upadel, še posebej medkrajevni avtobusni prevozi.

Neutral

Leta 2022 je bilo v energetsko učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja (DO), to je sistemih, ki izpolnjujejo eno od meril, opredeljenih v 50. členu Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), proizvedenih skoraj 87 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2022 skoraj 21-odstoten. Glede na leto prej se je povečal za 2, glede na leto 2016 pa za 5 odstotnih točk.

Neutral

Avtomobil ostaja glavno prevozno sredstvo, neodvisno od razdalje ali namena potovanja, medtem ko uporaba javnega prevoza ne narašča opazno. Glavne ovire za uporabo javnega prevoza so slaba dostopnost, neustrezni vozni redi, pomanjkanje povezav in težka dostopnost. Prav tako je pomembna težava časovna neučinkovitost. Vendar pa obstajajo razlogi za optimizem, saj so gospodinjstva vse bolj odprta za uporabo javnega prevoza in souporabo zasebnih vozil.

Good

Raba končne energije v stavbah je leta 2021 znašala 1.600 ktoe in je zaostajala za indikativno letno ciljno vrednostjo iz trenutno veljavnega NEPN. Glede na leto prej se je povečala za 4 %, v primerjavi z letom 2005 pa se je zmanjšala za 17 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2021 znašali 1.021 kt CO2 ekv, s čimer je bil indikativni letni cilj iz trenutno veljavnega NEPN dosežen.

Good

V letu 2021 je 92,7 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2022 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 26,4 % od leta 2005 pa za 11,0 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Good

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2021 znašal 1.980 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 322 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 6 %, izpusti CO2 pa za 5 %. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 272 GWh, kar je največ v opazovanem obdobju 2010-2022, izpustov CO2 pa za 60,7 kt. Cilji za leto 2030 še niso določeni.