Povprečna zasedenost avtomobilov v Sloveniji se znižuje. Pri tovornem prometu težkih tovornih vozil se povprečna zasedenost povečuje, kot posledica večanja deleža vlačilcev v tovornem prometu, ki ima večjo nosilnost. NEPN poudarja pomen povečanja zasedenosti vozil – npr. s spodbujanjem sopotništva, razvojem ustrezne infrastrukture in učinkovitejšo organizacijo tovornega prometa – kot pomembnega prispevka k zmanjšanju emisij TGP in rabe energije, ob hkratnem upravljanju prometnega povpraševanja in preusmerjanju v trajnostnejše oblike prevoza.

Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, se je po letu 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi obsežnih interventnih ukrepov, povezanih z rastjo cen energije. Brez upoštevanja teh ukrepov se spodbude v letu 2023 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2020, njihova vrednost pa se je povečala za približno 5,7 %. Največji delež še naprej predstavljajo vračila trošarin za dizelsko gorivo (38 % vseh spodbud), sledijo »feed-in« tarife za zemeljski plin v obratih SPTE ter oprostitve trošarin v energetiki.

Leta 2022 se je število zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev povečalo za 4,2 %. Delež zaposlenih v tem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se v zadnjih letih ne spreminja veliko. Cilja usmeritev Slovenije je povečanje števila zelenih delovnih mest, ciljna vrednost pa ni zastavljena. Za primerjavo stanja v Sloveniji s stanjem v EU se spremlja spremembe glede na preteklo leto.

Slovenija je v zadnjem desetletju močno izboljšala indeks eko-inovacij, predvsem zaradi rasti znanstvenih publikacij, vendar še vedno ostaja nekoliko pod povprečjem EU, saj se je zmanjšalo število patentov in izvoz okoljskega blaga ter storitev. Kljub napredku je razkorak z EU v letu 2024 predstavljal 4,7 %.

Indeks vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.

Uvozna odvisnost Slovenije je v zadnjih letih nižja in je leta 2023 znašala 48 %. Nujno je nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov ter tudi diverzifikacija virov oskrbe. Slovenija je povsem uvozno odvisna pri tekočih goriv in zemeljskem plinu. Pri zemeljskem plinu je Slovenija je uvozno odvisna od dveh držav, Avstrije in Alžirije. V preteklosti je plin v Avstrijo večinoma prihajal iz Rusije, v zadnjih letih pa je zaradi vojne in sankcij struktura bolj raznolika.