KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V Sloveniji se v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo višje izdatke in tudi večji vpliv na okolje. Večina gospodinjstev poseduje vse običajne gospodinjske aparate (npr. pralni stroj, hladilnik itd.) in se v zadnjih letih hitro opremlja z novimi; tako poraba električne energije ne upada ampak rahlo narašča. Tretjina gospodinjstev denimo ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov in le slaba petina preživi mesec brez finančnih težav. Kljub temu so ljudje relativno zadovoljni s svojim življenjem. Priča smo tudi hitrejšemu staranju prebivalcev.

Good

Skupni izpusti TGP v sektorju EU-ETS so že četrto leto zapored zabeležili letno zmanjšanje, v zadnjem letu so se znižali za skoraj 7 % ter s tem dosegli najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Zmanjšanje je predvsem posledica precej nižjih izpustov TGP v transformacijah. Na ravni EU je za ta sektor sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.

Bad

Raziskave Evropskega barometra (EBS) od leta 2008 dalje kontinuirano pričajo o visoki ozaveščenosti Slovencev o podnebnih spremembah. Kljub nihanju v percepciji, podnebne spremembe za večino – nad dve tretjini – predstavljajo zelo resen problem. Od leta 2015 naprej opažamo postopno rast tega zavedanja, ki je v najnovejših merjenjih preseglo tri četrtine vprašanih.

Good

Trend zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih med letoma 2010 in 2022 kaže na pozitivno naravnanost prebivalstva do učinkovite rabe energije. Kljub temu je od leta 2017 zaznan negativen trend, zlasti pri seznanjenosti gospodinjstev z lastno porabo energije in pri njihovem razmišljanju o bolj učinkoviti uporabi. S tem, ko je tri četrtine gospodinjstev leta 2022 svojo porabo energije ocenilo kot srednjo do zelo visoko, se nakazuje velik potencial za zmanjšanje porabe energije v tem sektorju.

Good

V letu 2021 je 92,7 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2022 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 26,4 % od leta 2005 pa za 11,0 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Good

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2021 znašal 1.980 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 322 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 6 %, izpusti CO2 pa za 5 %. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 272 GWh, kar je največ v opazovanem obdobju 2010-2022, izpustov CO2 pa za 60,7 kt. Cilji za leto 2030 še niso določeni.