KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Kljub temu, da se je izobrazbena raven na slovenskih kmetijskih gospodarstvih v obdobju 2000-2020 precej izboljšala, je še vedno precej neugodna. Še vedno ima več kot polovica gospodarjev zgolj praktične izkušnje za delo v kmetijstvu. V vseh starostnih razredih se povečuje število gospodarjev, ki imajo zaključeno eno od oblik formalne kmetijske izobrazbe.

Bad

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2025 zlasti zaradi manjše količine dopolnjenih hladiv zmanjšali. Kljub temu se odmik od ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih ni bistveno zmanjšal. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2025 nižji za 23 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 76 %.

Good

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.

Good

Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2023 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 3,2 % na leto. V letu 2024 se je intenzivnost prvič po letu 2016 povečala, in sicer za 2,1 %. Leta 2024 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 15 % točk manj kot leta 2005. 

Bad

Specifični izpusti CO₂ novih osebnih vozil so leta 2024 znašali 127 g CO₂/km, leta 2025 pa so se zmanjšali na 117 g CO₂/km. K zmanjšanju je pomembno prispevalo povečanje deleža električnih osebnih vozil. Kljub temu ciljna vrednost za obdobje 2025–2029, ki znaša 93,6 g CO₂/km, še ni bila dosežena.

Leta 2024 so povprečni CO₂ izpusti vseh osebnih vozil znašali 157,5 g CO₂/km in so se glede na leto 2023 le minimalno spremenili. Ciljna vrednost za leto 2020, določena pri 152 g CO₂/km, tako še vedno ni bila dosežena.