KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

Leta 2022 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 22,9-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. V letu 2023 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije 25,1-odstoten, kar je 5,3 odstotnih točk več kot leta 2005. Povečanje deleža OVE leta 2023 je posledica povečanja rabe OVE v vseh sektorjih, najbolj v sektorju proizvodnje električne energije iz OVE.

Bad

Čeprav večina slovenskih gospodinjstev (69 %) še vedno meni, da so podnebne spremembe resen problem, raziskava REUS 2025 razkriva zaskrbljujoč in dosleden negativen trend: zavedanje o resnosti problema, nujnosti ukrepanja in vlogi človeka se v primerjavi s preteklimi leti opazno zmanjšuje. Delež tistih, ki menijo, da je problem "zelo resen", je najnižji doslej. Še bolj zgovorno je dejstvo, da se je delež gospodinjstev, ki menijo, da problem "ni resen", od leta 2022 početveril (s 3 % na 12 %). Podpora trditvi, da je treba ukrepati takoj, je od leta 2015 padla za kar 18 odstotnih točk.

Good

Kazalec kaže na stagnacijo v samooceni končne porabe energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je med letoma 2010 in 2019 povečeval, nato pa se je trend obrnil navzdol in se do leta 2025 znižal za 6 odstotnih točk, s čimer se je vrnil na podobno raven kot leta 2010. Podobno situacijo opazimo tudi pri gospodinjstvih, ki razmišljajo o učinkovitejši rabi energije.

Good

Indeks naklonjenosti energetski učinkovitosti stavb med lastniki enodružinskih hiš znaša 46 (na lestvici od 0 do 100), kar kaže na neizkoriščen potencial za izboljšave. Analiza razkriva, da je trg razdeljen: približno petina gospodinjstev je povsem pasivna, saj živijo v energetsko potratnih domovih in o prenovi ne razmišljajo. Večina preostalih pa je že na poti k večji učinkovitosti – bodisi o prenovi aktivno razmišljajo ali pa so že posodobili posamezne elemente, kot so okna, fasada ali streha.

Good

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2023 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2023 zmanjšali za 26 %, 36 % in 11 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.