Skupni izpusti TGP v sektorju EU-ETS so že četrto leto zapored zabeležili letno zmanjšanje, v zadnjem letu so se znižali za skoraj 7 % ter s tem dosegli najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Zmanjšanje je predvsem posledica precej nižjih izpustov TGP v transformacijah. Na ravni EU je za ta sektor sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.

V letu 2021 je 92,7 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2022 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 26,4 % od leta 2005 pa za 11,0 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Skupna vrednost površine celovito energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju je konec leta 2021 znašala 1,92 milijona m², leto kasneje pa 2,15 milijona m² površin. V okviru OP EKP je bilo do konca leta 2022 prenovljenih 906.400 m² površin. Po prvih ocenah bo energetsko prenovljena površina ob koncu leta 2023 nekje na ravni ciljne vrednosti iz OP EKP, medtem ko cilj za energetsko prenovo stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade iz OP EKP ne bo dosežen. V okviru obveznosti iz 5.

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2021 znašal 1.980 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO₂ pa 322 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 6 %, izpusti CO₂ pa za 5 %. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 272 GWh, kar je največ v opazovanem obdobju 2010-2022, izpustov CO₂ pa za 60,7 kt. Cilji za leto 2030 še niso določeni.

Do leta 2021 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 255 GWh, izpustov CO₂ pa za 63 kt. Vrednosti obeh kazalcev sta s tem še vedno zaostajali za letnima ciljnima vrednostima za leto 2020. Zaostanek je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v letih 2016 in 2017. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 33 GWh, izpustov CO₂ pa za 7,4 kt, s čimer kumulativni prihranek energije še vedno ni dosegel ciljne vrednosti za leto 2020.