V letu 2022 je 97,5 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2023 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,8 % od leta 2005 pa za 15,6 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Trajnostni modeli proizvodnje in potrošnje prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, za kar je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o različnih proizvodih, danih na trg (npr. o plastičnih nosilnih vrečkah), in podatki o odpadkih (npr. o odpadni hrani). Leta 2022 je bilo na slovenski trg danih okoli 160 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega jih je bilo kar 98 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke).

Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke, se znižuje, delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), zavrženih med mešane komunalne odpadke, pa je zelo nizek (okoli 0,02 %) in se z leti bistveno ne spreminja. Po drugi strani se povečuje količina ločeno zbrane OEEO. V Sloveniji je bilo leta 2022 ločeno zbrane skoraj 15.500 ton OEEO, kar je za 7 % več kot leta 2019.

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (59,0 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (34,7 %) in električna energija (3,7 %). Poraba plinskega olja se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Na porabo električne energije za skladiščenje vpliva predvsem količina pridelanega sadja. Pri neposredni porabi energije v letu 2022 izstopa Nizozemska, predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov, sledi ji Belgija.

Med poljščinami v Sloveniji prevladujejo žita, povečujejo se površine zemljišč, namenjenih pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, obseg pridelave korenovk in gomoljnic se je ustalil na dveh odstotkih njiv. Opaziti je počasno diverzifikacijo vrst poljščin, ugodno je predvsem naraščanje deleža metuljnic, a se je ta delež v zadnjih letih ustalil na približno 15 %. Delež pokritih površin preko zime je nad povprečjem EU, a vseeno še ni na nivoju nekaterih kmetijsko bolj razvitih držav.