KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Vlada RS je za obdobje 2013-2018 za območja, kjer so bile presežene mejne vrednosti koncentracij za delce PM10, pripravila načrte za izboljšanje kakovosti zraka. Namen načrtov je bil v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi za delce PM10 in povečati investicije v gospodarstvu, ki pripomorejo k čistejšemu zraku. Po podatkih Eko sklada je bilo tako v letu 2019 zaradi izvajanja dodatnih ukrepov za izboljšanje zraka  izplačanih kar za 15,56 milijonov  EUR več naložb kot v letu 2014.

Neutral

Izpusti onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Ta je v letu 2024 prispeval kar 43 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2024 zmanjšali za 72 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 76 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2024 zmanjšali za 52 %.

Neutral

Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov v Sloveniji praviloma predstavljajo majhen delež izpustov v sektorju LULUCF, vendar so v posameznih letih zaradi večjih požarov lahko izrazito povečani. Največji izpusti v obdobju spremljanja so bili zabeleženi leta 2022, ko je na Goriškem Krasu pogorelo več kot 3.000 ha gozdnih površin. Zaradi višjih temperatur, pogostejših in izrazitejših suš ter vročinskih valov se lahko v prihodnje poveča tveganje za nastanek in širjenje gozdnih požarov, kar pomeni večjo negotovost pri emisijski bilanci ter možnost pogostejšega pojavljanja emisijskih vrhov.

Neutral

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

Good

Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. V letu 2024 so se izpusti zaradi krčitev gozdov glede na leto prej zmanjšali za 1,6 %, pri čemer sta približno dve tretjini teh izpustov posledica osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč so se glede na leto prej zmanjšali za 3 %, pri čemer je največji delež (dobrih 76 %) prispevalo širjenje na kmetijska zemljišča.

Good

Izpusti TGP v industriji so se leta 2024 v primerjavi z letom prej znižali za 1,7 %. Od leta 2019 dalje je v tem sektorju mogoče opaziti splošen trend zmanjševanja izpustov TGP. Izpusti v ETS podsektorju so se leta 2024 po petih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 6,1 %. Nasprotno so se izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija v primerjavi z letom 2023 zmanjšali za 11,2 %. Delež izpustov TGP iz podsektorja ETS v sektorju industrija je leta 2024 znašal 59,5 %, delež neETS izpustov pa 40,5 %.