KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Bad

S povečevanjem deleža električnih osebnih vozil so se izpusti CO2 v letih 2022 in 2023 zmanjšali, v letu 2024 pa zaradi znižanja deleža nekoliko povečali v primerjavi z letom prej. Zaostanek za ciljno vrednostjo je skoraj 34-odstoten.

Povprečni izpusti vseh osebnih vozil so se v letu 2022 v primerjavi z letom prej povečali. V letu 2023 so se povprečni izpusti zmanjšali nazaj na približno raven iz leta 2021. Ciljne vrednosti niso bile dosežene.

Good

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2024 zmanjšala za 41 %. Za 45 %  se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 25 kg P2O5 in 30 kg K2O. V obdobju 2014-2023 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (58 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha).

Bad

Okužbe s hrano ali črevesne nalezljive bolezni (ČNB) ostajajo pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in tudi globalno. Incidenco okužb s hrano oziroma ČNB v Sloveniji podobno kot v drugih državah ocenjujemo na osnovi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni.

Neutral

V Sloveniji so bili v obdobju od 2014-2024 prijavljeni 1-2 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2015, 2017-2020 in v letu 2023-2024, ko prijav ni bilo. Zadnja prijava je bila zabeležena v letu 2022, in sicer v savinjski regiji. Izbruh je povzročil norovirus genotipa GII.6. Skupno je zbolelo 94 oseb, od tega sta bili dve osebi hospitalizirani. V obdobju 20142024 se je število obolelih gibalo 3-405.

Neutral

Monitoring pitne vode se je  v letu 2023 izvajal pri 92,3 % prebivalcev Slovenije, na  861 oskrbovalnih območjih, v nadaljevanju OO, ki s pitno vodo oskrbujejo 50 in več oseb ter na 25 manjših OO, na katerih se pitna voda uporablja za oskrbo javnih objektov ali, objektov za izvajanje živilske dejavnosti. Velika, srednja in deloma mala OO, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev (87,7 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode.

Neutral

Primerjava obdobij 1961–1990 in 1991–2020 na obravnavanih reprezentativnih postajah širom Slovenije kaže na zmanjšanje temperaturnega primanjkljaja za okoli 10 % in večkratno povečanje temperaturnega presežka. Do konca 21. stoletja se bosta ob predvidenem naraščanju temperature zraka oba trenda nadaljevala, zato se bo na območju cele Slovenije v tem obdobju v toplejšem delu leta povečala poraba energije za ohlajanje stavb, v hladnejšem pa zmanjšala poraba za njihovo ogrevanje. Enak trend je predviden za celotno Evropo.