KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Kakovost zraka v slovenskih mestih se izboljšuje, vendar je zrak še zmeraj prekomerno onesnažen predvsem z NO2 in z delci PM10. Promet je eden glavnih vzrokov za to onesnaženje. Kakovost zraka se je v slovenskih mestih v obdobju gospodarske recesije po letu 2008 izboljševala, po letu 2016  ponovno poslabšala, med pandemijo izboljšala in po njej spet poslabšala. Dobra novica je, da podatki kažejo na trend izboljševanja.

Good

Leta 2023 je bilo na slovenski trg danih okoli 182 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega kar 99 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke). V Sloveniji je leta 2023 potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk znašala 85 vrečk na prebivalca.  Istega leta je bilo na slovenski trg danih 145,9 milijonov kosov posod za živila za enkratno uporabo izdelanih v celoti ali delno iz plastike in 174,4 milijonov kosov lončkov za pijačo za enkratno uporabo izdelanih v celoti ali delno iz plastike.

Good

Slovenija gradi svoj turistični razvoj okoli trajnostnih principov — ohranjanja narave, podpore lokalnim skupnostim in ustvarjanja visokokakovostnih izkušenj. V letih 2024 in 2025 je turizem v Sloveniji znova dosegel visoko rast. Hkrati se krepi izvajanje in širitev Zelene sheme slovenskega turizma, nacionalnega certifikacijskega programa, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN zdaj vključuje že več kot 280 nosilcev znaka in uvaja nova področja (kulinarika, digitalno spremljanje kazalnikov, možne pilotne krožne prakse).

Good

Bilančni presežek fosforja (P) v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2024 zmanjšal za 109 %. Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin. Do leta 2003 so bili presežki med 11 in 16 kg P na hektar. Zatem so se rpesežki zmanjšali in so v zadnjem petletnem obdobju dosegli povprečno vrednost +0,4 P na hektar. Realna primerjava bilančnega presežka z drugimi članicami EU ni mogoča.

Neutral

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je dobra tretjina povprečja držav Evropske unije (EU-27), ki znaša 22 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2023). Ta površina se med leti 2000 in 2023 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.

Neutral

V obdobju 2022-2024 se je zmanjšal delež kmetijskih površin za 0,3 %. Najizraziteje so se zmanjšale površine zemljišč v zaraščanju, njiv in vrtov ter vinogradov, medtem ko so se povečale površine travnikov, manj prisotnih kmetijskih rab ter neobdelanih kmetijskih zemljišč. Pozitivna sprememba v omenjenem obdobju je bila povečan delež travnikov (trajnih in barjanskih travnikov), ki lahko nakazujejo na postopno obnavljanje kmetijske krajine. Slovenija je po številu njiv in vrtov na prebivalca krepko pod evropskim in svetovnim povprečjem.