KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg dveh okoljsko najbolj obremenjujočih načinov - obseg avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila, a se je v letih po 2014 ponovno okrepila. Pandemija v letih 2020 in 2021 pa je povzročila ponoven, strm upad. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi leta 1991 zelo upadel, še posebej medkrajevni avtobusni prevozi.

Bad

Raziskave Evropskega barometra (EBS) od leta 2008 dalje kontinuirano pričajo o visoki ozaveščenosti Slovencev o podnebnih spremembah. Kljub nihanju v percepciji, podnebne spremembe za večino – nad dve tretjini – predstavljajo zelo resen problem. Od leta 2015 naprej opažamo postopno rast tega zavedanja, ki je v najnovejših merjenjih preseglo tri četrtine vprašanih.

Good

Trend zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih med letoma 2010 in 2022 kaže na pozitivno naravnanost prebivalstva do učinkovite rabe energije. Kljub temu je od leta 2017 zaznan negativen trend, zlasti pri seznanjenosti gospodinjstev z lastno porabo energije in pri njihovem razmišljanju o bolj učinkoviti uporabi. S tem, ko je tri četrtine gospodinjstev leta 2022 svojo porabo energije ocenilo kot srednjo do zelo visoko, se nakazuje velik potencial za zmanjšanje porabe energije v tem sektorju.

Neutral

Medtem ko se deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije izboljšuje, ostaja razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi nespremenjeno. To je razvidno iz njihovega okoljsko usmerjenega vedenja in dejanske učinkovitosti v rabi energije. Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS nakazujejo velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije v gospodinjstvih skozi razvoj okoljsko usmerjenega vedenja in pozitivnih navad pri rabi energije.

Good

V letu 2021 je 92,7 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2022 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 26,4 % od leta 2005 pa za 11,0 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Good

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2021 znašal 1.980 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 pa 322 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 6 %, izpusti CO2 pa za 5 %. Leta 2022 je bilo po trenutno dostopnih podatkih doseženo zmanjšanje rabe energije za 272 GWh, kar je največ v opazovanem obdobju 2010-2022, izpustov CO2 pa za 60,7 kt. Cilji za leto 2030 še niso določeni.