KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Leta 2021 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 5,5 % v primerjavi z letom prej in so bili nižji od letnega cilja za 8,6 %, s čimer je bil cilj dosežen. Izpusti TGP so se zmanjšali v sektorjih odpadki, proizvodnja električne energije in toplote ter najbolj v sektorju široke rabe. V vseh drugih sektorjih so izpusti zabeležili rast, z izjemo sektorja kmetijstvo, kjer so ostali na ravni iz leta 2020.

Kljub dobrim rezultatom, je treba zagotoviti dodatne ukrepe za dolgoročno obvladovanje in zmanjševanje izpustov.

Bad

Ravni benzo(a)pirena so v letu 2021 na vseh stalnih merilnih mestih v urbanih predelih dosegle ciljno vrednost. Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2021 najnižja odkar izvajamo meritve. Prvič ni na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3)  presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2021 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.

Bad

V obdobju 1980-2021 so v državah članicah EU-27 ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 560 milijard EUR, od tega 56,6 milijard v letu 2021.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji je moč opaziti tovrsten trend. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2021 znaša kar 2,38 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjim obdobjem (1980-2020) pa razlika znaša 1,01 milijarde evrov.

Neutral

Velika večina organizacij javnega in storitvenega sektorja meni, da so ekološko ozaveščene in da ločujejo odpadke. Učinkovita raba energije je v njihovih poslovnih prostorih pomembna tako zaradi manjših stroškov kot zaradi varovanja okolja. Tri četrtine podjetij in dve tretjini organizacij javne uprave so navedle, da so dobro seznanjene z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje.

Neutral

Analiza rezultatov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije za javni in storitveni sektor (REUS JSS 2020) kaže, da samo slaba desetina organizacij javne uprave ter slaba petina podjetij storitvenega sektorja v pisarniških prostorih (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori) menita, da je poraba energije v njihovih poslovnih prostorih nizka ali zelo nizka.