Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.

Emisijska produktivnost[1] v Sloveniji se je leta 2024 poslabšala in je znašala 3,09 EUR₂₀₁₀/kg CO₂ ekv. Preliminarna ocena za leto 2025 pa kaže, da se je emisijska produktivnost zopet izboljšala in znašala 3,5 EUR₂₀₁₀/kg CO₂ ekv. Napredek na področju emisijske produktivnosti v Sloveniji v primerjavi z EU še vedno prepočasen, zato je treba še naprej krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2024 opazno izboljšala, saj je bila leta 2024 za 45 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja papirja, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Leta 2025 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,7 milijona evrov. S tem je bila 53 % višja kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, saj drugi programi zaenkrat ne omogočajo spremljanja neposredno doseženih učinkov projektov v industriji za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2025 izplačanih 22,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so se leta 2024 po šestih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 9,3 % glede na leto prej. Povečanje je posledica višjih izpustov v vseh skupinah, predvsem pri proizvodnji električne energije in toplote ter v predelovalnih dejavnostih. Kljub povečanju so izpusti ostali med najnižjimi v opazovanem obdobju. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005.